Stražišče skozi upravni razvoj:

Stražišče leži na desnem bregu reke Save ob vznožju Šmarjetne gore in Jošta. Zaradi ugodne lege na ravninski terasi severnega dela Sorškega polja in zaradi bližine pomembnih prometnih poti so tukaj že zgodaj nastajala selišča katerih prebivalcih so se preživljali s poljedelstvom. Današnja krajevna skupnost Stražišče pokriva katastrsko občino Stražišče, Labore in Šmarjetno goro.

V srednjem veku so vladarji svojim zvestim velikašem, tako posvetnim kakor tudi cerkvenim v zahvalo za njihovo naklonjenost podarjali obsežna ozemlja. S spretno politiko škofov iz bavarskega mesta Freising si je freisinška škofija pridobila naklonjenost tedanjega nemškega vladarja Otona II. Le-ta ji je leta 973 z dvema darilnima listinama podaril obsežna posestva na območju Škofje Loke, ki so bila na vzhodu omejena s potokom Žabnica. To ozemlje je postalo podlaga za nastanek loškega gospostva. Z darilnim pismom nemškega kralja Henrika II je bil leta 1002 stolnemu kapitlju freisinške škofije podarjen še t.i. »predium Strasista«, to je območje kasnejšega Srednjega in Zgornjega Bitnja s Stražiščem, ter ozemlje med Lipnico in Savo. Okoli leta 1030 je kapitelj to ozemlje odstopil škofiji.

Zgodovinski upravni razvoj stražiškega območja je bil vse do srede 19. Stoletja tesno povezan z dogajanji, ki so se odvijala na območju loškega gospostva, saj so loški zemljiški gospodje poleg cerkvene izvajali tudi posvetno, to je državno sodno ter upravno oblast. Pri tem so, zlasti na območju Stražišča v 12. stoletju, imeli kar precej težav, ki so jih povzročali sosednji zemljiški gospodje Ortenburžani, ki so imeli svoje posesti na radovljiško-jeseniškem koncu. Njihovi vitezi so si s pohodi na besniško in stražiško območje prisvojili del ozemlja, kjer so si postavili celo grad Stražišče, kot utrjeno upravno središče, ki je stal na strmini nad Rakovico. Freisinški škofje so v devetdesetih letih 12. stoletja grad odkupili in ga zaradi varnosti podrli. Vir: (Stražiše pa Strašan, 2002).

Pomembne letnice in datumi v zgodovini Stražišča:

S podaritvenim  pismom, datiranim s tem datumom, je nemški kralj Henrik II med drugim podaril loškemu gospodstvu freisinških škofov tudi posest Stražišče.

Prva omemba sv. Marjete na Šmarjetni gori (cerkev in gora)

Freisinški škofje so Peisserjev dvor prezidali v manjšo graščino, sedaj znano pod imenom Šempetrska graščina.

Zgrajena je bila zdajšnja cerkev na Svetem Joštu.

Tedaj nova cerkev sv .Martina je bila slavnostno posvečena.

Pri tretjem štetju prebivalstva je katastrska občina Stražišče štela 1034 prebivalcev.

V Stražišču je z ustanovnim občnim zborom začelo delovati Prostovoljno gasilsko društvo.

Na ulicah Stražišče so se začela prva asfaltna dela.

Odprtje prenovljene dvorane v Šmartinskem domu.