Šmarjetna gora
Šmarjetna gora je nizki hrib oziroma osamelec, ki se dviga nad Kranjem na desnem bregu Save, hkrati je tudi zadnji odrastek Škofjeloškega hribovja. Ima 646 m nadmorske višine, po drugih virih 643 m. Zanimivo je, da je bil vrh Šmarjetne gore včasih visok 654 m. Pri gradnji hotela so namreč vrh odrezali za devet metrov, da so naredili prostorno teraso. Druga zanimivost je ta, da ima Šmarjetna gora dva vrhova, višjega in nižjega. Nižji vrh je iz turških časov obdržal ime Grmada (592 m). Drugo ime za nižji vrh je Gradišče, kar priča o zanimivih arheoloških ostankih, ki kulturo gradišča uvrščajo v 8. stoletje pred našim štetjem. Na južnih pobočjih so v strmini ohranjene ozke terase, na katerih so prazgodovinski ljudje gojili vinsko trto. Vinska trta je na Šmarjetni gori prisotna tudi danes, ne pa dolgo časa. Omenjena trta je cep najstarejše trte v Slovenije, znane mariborske trte.
Vzpon lahko začnete iz več lokacij v Stražišču in se do ure hoje vzpnete na višino 646 m. Od tam lahko ob jasnem vremenu vidite najmanj petino Slovenije. Pot poteka po travnatem in gozdnatem terenu. S številnimi igrali je lepo poskrbljeno tudi za otroke. Za poroke je na voljo kapela Sv. Marjete iz 13. stoletja.
Sv. Jošt nad Kranjem
Najbolj priljubljen hribček Kranjčanov je Jošt, kamor vodi veliko poti: Sodarjeva, gobarska, borovničeva in še katera – Joštarji so tisti, ki se v knjigo v enem letu vpišejo vsaj 60-krat. 847 metrov visok sv. Jošt nad Kranjem je pravi magnet za pohodnike, primeren pa je tudi za družinski izlet. Jošt je dostopen z več smeri. Najlažje se je nanj »povzpeti« seveda kar z avtomobilom, saj asfaltna cesta vodi skozi Stražišče pri Kranju do samega vrha. Tudi če pustite avto v Javorniku, se ne boste pretirano spotili – do vrha je namreč le kakšnih deset minut hoje. Če pa se vendarle želite pri vzponu vsaj malce utruditi, se boste verjetno odločili za pot, ki si jo za vzpon izbere večina pohodnikov. Ta vodi na Jošt iz vasi Pševo, torej od vznožja. Pot do vrha vam bo tako vzela približno uro. Do sv. Jošta vodi tudi lepa sprehajalna pot z Bzovnice. S sv. Jošta oziroma s Čepulj je mogoče priti v Bukovščico in nazaj v Ševlje. Znan je tudi žegnani studenec.
Jošt nad Kranjem velja za priljubljeno pohodniško in kolesarsko točko, s prekrasnim razgledom, s primernimi dostopi in odlično postrežbo v Smučarskem domu, ki je bil udarniško zgrajen leta 1950. Med najbolj zavzete “osvajalce” seveda sodijo Joštarji, ki jih je trenutno 82 in se dnevno iz različnih smeri povzpnejo do vrha, poleg tega pa tudi skrbijo za urejanje planinskih poti. Stražišče, Zabukovje, Čepulje in Besnica veljajo za izhodiščne točke in pot lahko nadaljujete dalje proti Špičastemu hribu in Mohorju. Prekrasne ture so namenjene tudi tekačem in kolesarjem.
Sv. Jošt je zavetnik romarjev, zato je že od nekdaj cerkev na vrhu vzpetine privabljala romarje od blizu in daleč. V cerkvi je znamenit veliki Joštov zvon, ki so ga ulili iz turških topov, zaplenjenih v bitki na Peloponezu leta 1827. Na njem so vgravirani tudi Prešernovi verzi. To pa ni edina povezava, ki jo ima ta hrib z znanimi slovenskimi literati, saj je v cerkvi sv. Jošta svoje čase duhovniško službo opravljal tudi Fran Saleški Finžgar. 1. maja vsako leto ob cerkvi priredijo kresovanje, ki se ga vedno udeleži več tisoč zabave željnih obiskovalcev. Z vrha Jošta po gozdni poti vsako leto poteka tudi dirka v spustu z gorskimi kolesi, ki se je udeležujejo nekateri najboljši gorski kolesarji. Tudi če niste ljubitelj opazovanja vratolomnih spustov, se lahko vseeno sprehodite do vrha in uživate v čudovitem razgledu na Ljubljansko kotlino, Sorško polje in Škofjeloško hribovje.