Šempetrska kapela
Kapela je že od 11. stoletja dajala Strašanom zatočišče v hudih časih. Konec 16. stoletja so grad kupili luteranski Sigesdorferji. Tedaj je stara kapela postala luteranska. V njej so se dali lastniki pokopati .Okna so gotska, lesen kasetni strop je bil izdelan v 17. stoletju, stene pa je poslikal Matheus Plainet. Oltar je bil obnovljen leta 1768. Vir: (Stražiše pa Strašan, 2002).
Cerkev sv. Jerneja v Stražišču
Cerkev je stisnjena med stražiškimi kmetijami. Leto izgradnje ni poznano. Prvič je omenjena leta 1454, znova pa leta 1478. Ima gotski prezbiterij s stropom, ki ga krasi drobno rebrovje in lično izdelana gotska okna. Zanimiv je napis na stropu, iz katerega razberemo, da je bil stari lesen strop leta 1843 zamenjan z zidanim obokom. Naročnik je bil šmartinski župnik Jurij Kalan. Oltarno podobo sv. Jerneja je leta 1851 naslikal Matej Langus. Vir: (Stražiše pa Strašan, 2002).
Cerkev sv. Jošta
Gotska božjepotna cerkev na sv. Joštu je bila zgrajena v 15. stoletju. Od prvotne stavbe je ostal prezbiterij z dobro ohranjenimi ostanki fresk Jerneja iz Loke, ki prikazujejo svetopisemske kralje in preroke .V letih 1735-1740 je bila cerkev prezidana in povečana. Njena posebnost je lesena figuralna plastika, prirejena na pročelju, predstavlja pa Kristusa, Heroda in rimskega vojščaka. Na vrhu stopnic je Pieta iz belega marmorja, delo Ivana Vurnika, stene ob stopnišči pa je poslikal Matija Bradaška. Oljne podobe v stranskih oltarjih je leta 1754 naslikal Valentin Metzinger. Na desni strani pod korom je vzidana nagrobna plošča Simonu Vačavniku, enemu najzaslužnejših duhovnikov na Joštu. Na zunanji steni cerkve je spominska plošča Janezu Evangelistu Kreku. Vir: (Stražiše pa Strašan, 2002).
Župnijska cerkev sv. Martina
Župnijska cerkev je najvišja stavba v vasi. Tedanji župnik Urban Cavalier je leta 1726 začel obravnavo s škofijo. Polovica župljanov se je morala pisno zavezati, da bodo skrbeli za potrebne priprave: da dobijo prostor za novo cerkev, župnišče, kaplanijo in cerkovnikovo stanovanje. Leta 1729 je škof odobril zidavo. Celih osem let je župnik Cavailer organiziral, zidal in dokončeval stavbo. Leta 1734 ga je po njegovi smrti nasledil Peter Maksimiljan. V nedeljo 13. oktobra 1737 je novo cerkev posvetil škof Feliks grof Schrotenbach. Cerkev so zidali šest let. Od prvotne opreme je ostala pržnica in baročne freske na oboku. Glavni oltar je delo Štefana Šubica. Oltarno podobo sv. Martina je naslikal baročni mojster Valentin Metzinger. Orgle so kupili leta 1907 za 6000 kron. Leta 1980 je bilo šmartinsko pokopališče spremenjeno v spominski park. Med leti 2008 in 2012 so bili v cerkvi obnovljeni vsi oltarji. Vir: (Stražiše pa Strašan, 2002).
Cerkvica sv. Marjete
Najstarejše poročilo o tej cerkvi je iz časa šmartinskega župnika Henrika de Goryacha – Gorjanskega z letnico 1342. Leta 1795 so cerkev zaprli po nalogu avstrijske oblasti. Večino vredne opreme so odnesli v Šmartno. Leta 1989 je bila cerkev na pobudo šmartinskega župnika Cirila Brgleza ponovno postavljena. Gradnjo je opravil mojster Miha Pelko iz Bleda, kamniti oltar je delo Marka Pogačnika iz Labor, oljno podobo sv. Marjete je naslikal Strašan Matej Metlikovič leseni križ pa je prispeval Andrej Pibernik iz Kranja. Vir: (Stražiše pa Strašan, 2002).
